»Dogajalo se je, sploh v zadnjih letih, da smo postajali preveč zaščitniški do predšolskih otrok. Pedagogi, ki se ukvarjajo z gibalnim razvojem otrok, so na to že kar nekaj let opozarjali. In zato je bilo nujno, da se te zadeve tako eksplicitno zapišejo tudi v program, ki uokvirja delovanje vrtcev.«
»V starem kurikulu je bila tvegana igra bolj posredno vpeljana, v novem kurikulu pa je lepo opredeljena. Smo malo bolj pomirjeni, ker je zdaj to napisano v uradnem dokumentu. Ta kurikul nam daje spodbudo in oporo, da izvajamo sproščeno tvegano igro, ker če smo mi sproščeni, bodo tudi otroci.«
»Trenutno to v vrtcih komaj uvajamo, se o njih strokovno pogovarjamo in iščemo načine, kako to tvegano igro zdaj umestiti v naše strokovno delo. Najprej se moramo vrtci otresti te t. i. prezaščitenosti. Pogovarjamo se o tem, kaj je tvegana igra in kaj je nevarnost, najprej moramo to razčistiti.«
»Otroci uživajo in si vedno več upajo, zato jim moramo omogočiti vedno več takih situacij. Pri tem lahko pride tudi nezgod in prav tvegana igra pripravlja otroke na nevarnosti, da se opremijo z znanjem in spretnostmi, kako delovati v nevarnih situacijah v življenju.«
»Dogajalo se je, sploh v zadnjih letih, da smo postajali preveč zaščitniški do predšolskih otrok. Pedagogi, ki se ukvarjajo z gibalnim razvojem otrok, so na to že kar nekaj let opozarjali.«
